Josip Murn Aleksandrov, Pesem
Vzemite si čas in se poglobite v sliko spodaj. Njen avtor je impresionistični slikar Claude Monet.
Kaj vse opazite? Kateri del dneva je naslikal?
Bi bila podoba zimskega jutra v pristanišču čez nekaj minut enaka ali drugačna?
Kliknite na gumb na desni strani in predvajal se bo video oziroma glasba Edwarda Griega.
V glasbi nam razpoloženje jutra, vzhajajočega sonca in prebujanja narave pričara orkester z zvočnimi barvami vseh glasbil, ki se združujejo v orkester.
Kako pa nam je naravo naslikal Josip Murn Aleksandrov v svoj pesmi? Poiščimo jo v berilu in jo preberimo.
Na začetku smo si ogledali impresionistično sliko, prebrali pa smo impresionistično pesem.
Izpovedovalec v njej izpove svoje trenutno razpoloženje, popiše bežen trenutek iz svojega življenja, ki ga poveže s svojim čustvovanjem.
Za učence, ki želijo še več …
V stalni zbirki Narodne galerije so dela slovenskih impresionistov. Morda poznate njihova imena?
Podoživite njihove likovne umetnine na TEJ povezavi.
Če koga zanimajo podrobnosti o Monetovi sliki z začetka, jih najde TUKAJ.
Svoja spoznanja je Murn izpovedal v pismu Ivanu Cankarju marca 1898: “… Jaz sem v resnici čuden človek. Življenje vnanjo (zunanje) se mi zdi kot nekaj, kar ni moje in kar me samo zanima. Včasih se mi zdi veliko in lepo, da ga občudujem in se tresem v neki sveti tihoti, včasih pusto, prazno, mrtvo … Izjokal bi se, ubil bi se ! Ti vtisi se menjavajo včasih hipno /…/ Tedaj se vidim pogreznjenega v velik kup blata, vse v meni se razpusti, oči mi zazevajo. – Vse se mi zdi tuje, brezglasno, neizprosno. Drugič zopet se mi zdi, kot bi plaval v neskončnih krogih, ovit okoli celega sveta, nad zemljo in se ji ostudno zaničujoče rogal in ji pljuval v obraz. (Morebiti je ta odtujenost odmev temnih, odtujujočih razmer, med katerimi sem tako čudno rasel …) Vrgel sem na papir posamezne trenutke in vtise. Trenutki, samo trenutki! V njih dostikrat sam sebe ne poznam – zde se mi velikanski vzdih – neznanega sveta.”