Select Page

Špela Frlic, Bleščivka (Cankarjevo tekmovanje 2024/2025)

KDO JE ŠPELA FRLIC, AVTORICA ROMANA BLEŠČIVKA?
Špela Frlic je odlična pripovedovalka, ki jo otroci poznajo po številnih pripovedovalsko-vizualnoglasbenih predstavah. Bleščivka je njen pisateljski prvenec. Do leta 2021 je na Vodnikovi domačiji vodila otroški program, še vedno pa vodi projekt Pravljični studio, ki je namenjen razvoju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih.
Z njenim pisateljskim prvencem se boste tekmovalci letos spoprijeli na Cankarjevem tekmovanju.

Uporabne povezave o avtorici in knjigi
V SVETU BRANJA – OD PRVIH INFORMACIJ DO POGLOBLJENIH SPOZNANJ

Bleščivka je kraj, kje je vedno prijetno živeti in je vedno sončno, razen ko tja zajadra Silva, ki se preseli, da bi popazila na stanovanje svoje tete Dimitre. Silva ne pride sama, z njo pride njen zvesti spremljevalec krokodil Silvester. In kar naenkrat se začnejo v naselju dogajati čudne stvari … Bralec ob branju mladinskega romana naleti na dva svetova, ki nas obdajata, in sicer na realni in nerealni svet, ki je pravljičen in meji na fantazijsko-pustolovski svet (jama, kjer so se zbrali vsi ptiči) ter pustolovski del, ki se nanaša na podzemni svet kralja dežja, ki je ujel vse ptice.

Špela Frlic pravi, da je bila Bleščivka na začetku samo zabavna zgodba o rahlo zmedeni ženski s krokodilom, ki se ji v dežnem nalivu po neumnosti utopi najljubša knjiga. S svojim prvencem je želela predvsem poudariti, kako pomembno je sodelovanje, da problemi, ki so večji od posameznika, zahtevajo skupno delo vseh in preseganje nepomembnih razprtij ter nesoglasij. Pravi, da ne verjame, da smo lahko v neki mikroskupnosti – pa naj gre za vas, blok, ulico, delovni kolektiv ali razred – vsi zares prijatelji. Prijatelj je vendarle sveta beseda, ki je ne uporabiš zlahka. Ne glede na to, ali se imamo radi ali pa se zgolj vljudno pozdravljamo, je bistveno, da zmoremo, ko je res treba, konstruktivno sodelovati.

Po branju povzamimo vsebino

– Kaj vam je bilo všeč?

– Kaj bi spremenili?

– Kaj se vam je zdelo resnično, skrivnostno, dolgočasno?

– Kaj vas je še posebej pritegnilo?

– Lahko prebrano besedilo primerjamo z resničnim življenjem, lastnimi izkušnjami?

– Kaj nam pisateljica želi povedati?

Poskusimo odgovoriti na naslednja vprašanja:

− Kdo in kakšna oseba je Silva?
− Kaj se je zgodilo z njenim pripovedovanjem in izmišljanjem zgodb?
− Čemu se je v njeno stanovanje naselil majhen deževen oblak?
− Zakaj se je to ponovilo to tudi pri Rozamudu?
− Kakšna je povezava med Silvo in Rozamundom?
− Kakšna je teta Dimitra? Kakšno je njeno življenje? Kako pomaga rešiti ptice?
− Kaj je bilo s Knjigo izmišljenih ptičev? Kakšno skrivnost je imela?
− Kakšen je svet divje Bleščivke?
− Kakšna je Tomova čarovnija? Zakaj učitelj Govekar ni mogel ugotoviti, za kakšno vrsto kakca gre?
− Kakšni opazovalki sta Tarbula in Afra? Je kakšna podobnost z Grumovim delom Dogodek v mestu Gogi?
− Kakšni so odnosi med prebivalci Bleščivke 1?
− Kdo je gospod Smetišnica?
− Zakaj je Rozamund nekaj posebnega? Kaj mu pomeni glasba? Je to svet, ki ga rad deli z drugimi?
− Kdo je puščal barvne kakce/drekce?
− Kako so ptice iz Knjige izmišljenih ptic pomagale izvaliti angela?
− Kaj se zgodi, ko se ustavi čas?

− Bleščivka je nekakšna skupnost, ki zavrača vse, kar bi jo lahko vznemirilo. Zaprti so pred slabim in dobrim, pred vsem skratka, kar bi od njih zahtevalo čustveni odziv. A je sončno vreme na začetku zgodbe res lepo vreme? Ali je morda veliko lepše tisto zimsko sonce na koncu?

Razmišljajmo tudi o …

ilustracijah Tereze Prepadnik:

+ predstavitvi pokrajine, ne literarnih oseb,
+ temačnih tonih ilustracij, ki učinkovito predstavijo del zgodbe, ko Bleščivko zajame krizno stanje;

o književnih osebah:

+ Kdo je glavni junak zgodbe?
+ Silva in Silvester sta prišleka, ki sta na začetku obtožena vsega slabega.
+ Vloga krokodila Silvestra.
+ Raziskovalec Tom.
+ Hišnik Jože.
+ Kako Afra in Tarbula pomagata razrešiti skrivnost?
+ Učitelj Govekar.
+ Dirigent Rozamund …

− o dogajalnem kraju:

+ Bleščivka je ime, ki je sestavljeno iz besed bleščati in čivkati.

+ Simbolizira lepo vreme in prijaznost, na drugi strani pa je goščava, ki je neprehodna in s tem neprijetna.

− o vplivu vremena na zgodbo:

+ Poglavja so poimenovana po dnevih in dodane imajo simbole za vreme. Je sončno vreme res vedno lepo vreme?
+ Vremenski pojavi kot prispodoba za človeška občutja.

– Knjiga izmišljenih ptičev:

+ Medbesedilna navezava na delo Zborovanje ptic, ki ga je v 12. stoletju s predelavo stare sufijske zgodbe o pticah napisal perzijski pesnik Farid ud-Din Attar. Ptice morajo preleteti sedem nevarnih dolin (to so: iskanje, ljubezen, spoznanje, odmik, enost, osuplost, smrt), da pridejo do gore Kaf, kjer prebiva Simorg.

− o motivu ptic in pomenu sodelovanja:

+ Ptice so simbol svobode (letijo) in simbol moči kolektivnosti.
+ Otroci spoznajo, da lahko Meglenega kralja preženejo samo s sodelovanjem.

− o pogumu:

+ Otroci sprejmejo krokodila, odrasli imajo predsodke.
+ O sporočilu besedila.
+ Zaupanje, razumevanje, sprejemanje različnosti, strpnost.

Beležke ob knjigi – literarne osebe

Silva:
− vozi rdečo katrco;
− visoka in suha ženska;
− nečakinja gospe Dimitre Mistral;
− lastnica udomačenega plazilca – krokodila Silvestra;
− po mnenju svoje tete čarovnica za zgodbe;
− v lasti ima knjigo z naslovom: Knjiga izmišljenih ptičev;
− njena najljubša zgodba je zadnja o ptičjem kralju Simorgu;
− v petek se ji je iz črnih misli pridružil majhen deževni oblak;

Tomo Golob (10 let):
− pegasti deček svetlih las in svetlomodrih oči;
− Dimitrin prijatelj in sodelavec;
− živi z očetom;

Teta Dimitra Mistral:
− življenje je posvetila raziskovanju ptic selivk;
− otroke ima za najboljše opazovalce;

Arne (9 let) in njegova sestra Maja (8 let); Tomova prijatelja

Kalvin (9 let):
− Tomov najboljši prijatelj;
Karolina (10 let):
− Tomova sošolka;

Rozamund:
− igra klavir;
− malce mu je nerodno v družbi Silve;
− mršav;
− dirigent;
− izgubil službo v filharmoniji;

Hišnik Jože:
− redoljuben in dosleden;

Govekar:
− učitelj biologije in največji poznavalec ptic;
− pozna vse odgovore na zapletena vprašanja o živalih;

Tarbula in Afra:
− trmasti sosedi;
− oboževalki glasbe;
− pevki.

NAPOTKI ZA RAZLAGALNI SPIS

Na Cankarjevem tekmovanju bodo tekmovalci pisali razlagalni spis. Ne pišejo doživljajskega ali prostega spisa, zato morajo upoštevati (po)dana navodila. V spisu naj ne izražajo zgolj svojih vtisov, temveč svoje doživljanje opišejo, utemeljijo ter primerjajo z avtorjevim pogledom na svet.

Z učenci se lahko v zadnjem delu priprav poigramo tudi z idejami, kako naj napišejo tekmovalno nalogo.

UVOD mora biti kratek in učinkovit. Uvede naj temo, a naj ne bo samo napovednik, o čem bomo pisali (naslov in uvodna poved v navodilih sta lahko morda iztočnica za pisanje uvoda, to je lahko citat iz spisa).

Ob razvijanju sloga ne pozabimo na slogovne postopke oz. prvine, iz katerih so po navadi sestavljena navodila (tista, ki so vezana na JEDRO spisa – učimo jih tudi tega).
Ko OZNAČUJEMO književne osebe, izpostavimo zunanje lastnosti (videz) in notranje (značajske lastnosti). Lastnosti osebe vedno utemeljimo z dejstvi iz književnega besedila.
PREDSTAVITEV ima informativen značaj. Navajamo dejstva, ne spuščamo se v vzroke in posledice.
Pri PRIMERJANJU iščemo podobnosti in razlike. Pri pripravi osnutka si lahko pomagate z Vennovim diagramom.
Pri RAZLAGANJU vključimo tudi svoje mnenje in VREDNOTENJE (zato pogosto uporabljamo pridevnike, prislove). Prvoosebni glagoli nam takoj povedo, da bo sporočevalec podal lasten pogled/vrednotenje.
KOMENTIRANJE: pojasnjevanje in razlaganje problema. Problem osvetlimo z različnih zornih kotov.

Tako kot uvod mora biti tudi ZAKLJUČEK kratek in učinkovit. Eden od načinov je, da povzamemo glavne ugotovitve spisa. Sklep lahko povežemo tudi z uvodom in naslovom ter dodamo še kakšno novo misel. Učinkovit zaključek: nova ugotovitev, ki izhaja iz globljega premisleka o temi razlagalnega spisa.

Orodna vrstica za dostopnost